En problem, milijoni prizadeti

Brez odgovornih in trajnostnih odločitev pri nakupu bo potrošnja rib še naprej imela negativne učinke na ohranjanje ribjih staležev, njihovega habitata in na ljudi – še posebej v državah v razvoju.

Od tradicionalne ribje jedi v naši kuhinji do ribjega menija v restavraciji ali celo sušija – našo prehrano bi si bilo težko predstavljati brez rib, svetovno povpraševanje pa se še naprej povečuje. Na svetovni ravni poje vsaka oseba v povprečju 19,2 kg rib na leto[1] – to je skoraj dvakrat toliko kot 50 let nazaj. To lakoto skušajo zadovoljiti vedno večje ribiške flote, vendar ne brez posledic.

Povprečna svetovna potrošnja rib[2]

1960: 9,9 kg na osebo

2012: 19,2 kg na osebo

Neskončno prostranstvo oceana se je izkazalo kot ravno nasprotno – končno. Vsaj kar se tiče ribjih staležev. V tem trenutku z mrežami, ribiškimi vrvmi in palicami lovimo 2–3-krat več rib, kot jih lahko naši oceani trajnostno zagotovijo.[3] Tako je danes več kot 90 % ribjih staležev že prekomerno lovljenih ali lovljenih v celoti.[4]

Dodaten problem na poti trajnostnega ribolova je nenadzorovan in nezakonit ribolov. Tudi prilov nezaželenih vrst postavlja morja pod pritisk in ekosisteme vrže iz ravnovesja.

Zaradi tega trpijo tako ribe in drugi morski prebivalci kot tudi ljudje, ki nujno potrebujejo ribe za svoje preživetje. Ribe zagotavljajo dnevno potrebo po beljakovinah za 3 milijarde ljudi po svetu in predstavljajo 20 % vnos beljakovin živalskega izvora. Ribe in morski sadeži so bistven in cenovno ugoden vir beljakovin še posebej v državah v razvoju (npr. Bangladeš, Kambodža in Šrilanka …), kjer  prispevajo kar do 50 % vnosa beljakovin živalskega izvora.[5]

Ribe in morski sadeži zagotavljajo hkrati dohodek za približno 800 milijonov ljudi, ki se ukvarjajo z ribištvom ali s proizvodnjo rib in sorodnimi industrijami.[6]

Predvsem je to pomembno za ljudi v državah v razvoju, pa tudi za nas tu v Evropi. 61 % rib in morskih sadežev, s katerimi se trguje po vsem svetu, namreč prihaja iz držav v razvoju.[7]

Dobra novica je, da lahko mi vsi prispevamo k reševanju problema. Skozi naše odgovorno potrošniško ravnanje in z nakupom trajnostnih rib in morskih sadežev neposredno vplivamo na odločitve maloprodajnega sektorja glede ponudbe trajnostnih ribjih produktov. S tem pa posledično vplivamo na proizvodne metode ribištva in ribogojstva.

show references for this article

[1] FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations). The State of World Fisheries and Aquaculture 2014. Rome. Page 61. http://www.fao.org/fishery/sofia/en

[2] FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations). The State of World Fisheries and Aquaculture 2014. Rome. Page 61. http://www.fao.org/fishery/sofia/en

[3] WWF article: http://wwf.panda.org/about_our_earth/blue_planet/problems/problems_fishing/

[4] FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations). The State of World Fisheries and Aquaculture 2014. Rome. Page 7. http://www.fao.org/fishery/sofia/en

[5] FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations). The State of World Fisheries and Aquaculture 2014. Rome. Page 66. http://www.fao.org/fishery/sofia/en

[6] HLPE, 2014. Sustainable fisheries and aquaculture for food security and nutrition. A report by the High Level Panel of Experts on Food Security and Nutrition of the Committee on World Food Security, Rome 2014. Page 34. http://www.fao.org/3/a-i3844e.pdf

[7] Food and Agriculture Organization of the United Nations (FA). World fish trade to set new records. Bergen/Rome 2015. http://www.fao.org/news/story/en/item/214442/icode/

Average global fish consumption [2]

  • 9,9 kg of fish was consumed per person in 1960
  • 19,9 kg of fish was consumed per person in 2012
Share This