Na današnji Dan odvisnosti od rib, je Evropa izkoristila vse domače zalog rib in do konca leta postaja odvisna od uvoza ribiških izdelkov. Evropejci uživamo veliko več rib, kot jih lahko nalovimo ali vzgojimo v domačih vodah. Več kot polovica naše letne potrošnje prihaja iz tujine, od tega polovica iz držav v razvoju.

Povprečno vsak Evropejec na letni ravni zaužije 22,7 kg rib. Največ rib na prebivalca pojedo na Portugalskem (55,3kg), v Španiji (46,2kg), Litvi (44,7kg), v Franciji (24,4kg) in na Švedskem(33,2kg). Slovenec povprečno poje 10,8 kg rib na leto,  tudi Hrvati pojedo manj rib kot je povprečje EU (18,4kg). Nižja potrošnja pomeni tudi lažje zagotavljanje potreb iz domačih virov, zato so Hrvaška, Nizozemska, Estonija in Irska edine države, ki imajo dovolj „lastne“ ribe oz. lahko zadovoljijo lastno potrošnjo in se smatrajo za avtonomne.

Večina evropskih držav je, da bi zadostila svojim potrebam, odvisna od uvoza rib. V državah z večjo odvisnostjo od uvoza Dan odvisnosti od rib, pride hitreje. Med tovrstne države sodi tudi Slovenija, ki je svoje ribe »pojedla« že 15. februarja. Dan odvisnosti od rib je prva obeležila Avstrija in sicer 17. januarja, sledijo Slovaška (18. februarja), Romunija (29. februarja), Belgija (22. februarja), Italija (6. aprila), Portugalska (5. maja), Nemčija (4. maja), Španija (26. maja)…

Številni Slovenci v poletnih dnevi letujejo na sosednjem Hrvaškem in uživajo ob morskih specialitetah. „Čeprav Hrvaška zadovoljuje svoje domače potrebe, moramo situacijo gledati iz globalne perspektive. Stanje se lahko zelo hitro spremeni. Morja in oceani so pod velikim pritiskom in prenehati moramo s prekomernim izlovom, če še želimo jesti ribe in se izogniti neželenim posledicam praznih morij,“ je dejal Danijel Kanski, strokovnjak za ribištvo in vodja morskega programa pri WWF Adria.

Letošnji dan odvisnosti od rib, je v primerjavi z letom 2000, nastopil en mesec prej. Če to primerjamo s stanjem pred 30 leti je situacija zaskrbljujoča, ker je imela Evropa dovolj lastnih rib do septembra ali oktobra.

Čeprav so se nekatere ribje zaloge stabilizirale, zahvaljujoč ukrepom v kontekstu skupne ribiške politike, še naprej ostaja samozadostnost Evrope premajhna in prekomerni izlov prevelik.

Po ocenah Evropske komisije je 41 % ribjih zalog prelovljenih, v Sredozemlju je ta številka 88%. Poleg tega prekomerni ulov vpliva na države v razvoju, kjer je okrožen obstoj 800 milijonov ljudi.

WWF-ov nasvet za potrošnike: „ Ne glede na to, ali kupujete domače ali uvožene ribiške proizvode, zmeraj izberite trajnostne ribiške porizvode. Na ta način boste pomagali morjem in oceanom ter omogočili obnovo ribjih staležev. Prav tako boste olajšali življenje ljudem po svetu, ki so odvisni od rib kot vir hrane in dohodka,“ pravi Kanski.

Da boste lažje izbrali je WWF pripravil vodnik za nakup trajnostnih ribiških proizvodov-www.kateroribokupiti.si Vodnik vključuje tudi ribje recepte poznanih evropskih kuharjev, kot tudi zgodbe, ki prihajajo izza vašega krožnika, glede na vsako izbiro ribe, ki se znajde na vašem krožniku.

Naredi razliko in izbiraj trajnostne ribiške proizvode.

Share This