»Plastična kriza« je sindrom zlomljenega sistema, vendar lahko z ustrezno porazdelitvijo odgovornosti rešimo težavo le tekom ene same generacije- toliko kot je bilo potrebno, da je problem eskaliral.

LJUBLJANA- Onesnaževanje s plastičnimi odpadki je globalna kriza, ki se bo hitro še poglobila, če ne bodo vsi akterji znotraj celotnega vrednostnega plastičnega kroga, prevzeli odgovornosti za stvarne stroške, ki jih plastika predstavlja za naravo in ljudi, opozarja novo WWF-ovo poročilo. Študija  »Odgovornost kot rešitev onesnaževanju s plastiko«  (Solving Plastic Pollution Through Accountability)  ugotavlja, da je trenutno preveč odgovornosti za zmanjševanje onesnaženosti s plastiko na plečih potrošnikov in gospodarjenju z odpadki, njihova prizadevanja pa ne bodo dovolj, če se ne vzpostavijo merila po celotni verigi, od oblikovanja do zbiranja odpadkov.

Poročilo, ki je bilo objavljeno pred pomembnim sestankom organizacije Združenih narodov za okolje, ki bo prihodnji teden v Nairobiju, opozarja, da bo dodatnih 104 milijonov kubičnih metrov ton plastike prišlo v naš ekosistem do leta 2030, če ne bo drastičnih sistemskih sprememb.

Plastični odpadki imajo uničujoče posledice na živali in ekosisteme. Dokumentirano je, da je bilo več kot 270 vrst poškodovanih zaradi zapleta v plastiko, pri več kot 240-ih vrstah pa so plastiko našli v prebavilih. Živali in ljudje vsako leto preko hrane in vode v telo vnesemo več in več plastike. Učinki na zdravje še niso poznani, kar je zaskrbljujoče.

»Naš obstoječi način proizvodnje, uporabe in zbiranja plastike je problematičen in netrajnosten. Tovrstnemu sistemu manjka odgovornosti, edino kar trenutno zagotavlja je, da bodo v okolje prešle še večje količine plastike,« je rekel Marco Lambertini, generalni direktor WWF-international.

Plastika ima vpliv tudi na podnebne spremembe. Poročilo kaže, da bodo po scenariju običajnega poslovanja »business as usual« skupne emisije CO2 v celokupnem življenjem ciklu plastike do leta 2030 narasle za 50%, medtem ko se bodo zaradi neustreznega zbiranja plastičnega odpada in prakse sežiganja odpadkov te emisije še povečale.

Poročilo poziva tudi k povečanju obstoječih iniciativ, kot so prepoved uporabe plastike za enkratno uporabo, nadgradnja državnih načrtov za gospodarjenje z odpadki.

Na zasedanju Skupščine Združenih narodov za okolje, ki bo od 11. do 15. marca, se bodo svetovni voditelji soočili s plastičnim odpadki kot glavnim okoljskim problemom. Na tem srečanju WWF poziva vlade naj začnejo pogovore o pravno zavezujočem mednarodnem sporazumu o onesnaževanju morij s plastiko.

„Ogorčenje javnosti in skrb za plastično krizo naraščajo, kot tudi zahteve, da vlade in podjetja prevzamejo vodenje in pričnejo z dejanji zdaj,« opozarja Lambertini.

Tovrstni sporazum bi vzpostavil državne cilje in transparentni sistem poročanja, ki bi bil razširjen na podjetja. Dodatno pa bi moral poskrbeti za finančno in tehnično pomoč za države z nizkimi dohodki.

»Nahajamo se sredi plastične krize. Onesnaževanje ni samo grdo, ampak tudi nevarno za morske organizme- pričenjamo pa raziskovati tudi učinek na ljudi. Izhod iz krize je mogoč, a mora vsak prevzeti svoj del odgovornosti. Hitro moramo ukrepati, če želimo ohraniti naše morje in ekosisteme,« je dejal Mosor Prvan, strokovnjak za morska vprašanja pri WWF Adria.

V ponedeljek, 11. februarja je WWF pričela z globalno peticijo, v kateri poziva svetovne vlade, da oblikujejo globalni pravno zavezujoči dokument o preprečevanju nadaljnega onesnaževanja morij s plastiko. Peticijo je do danes podpisalo preko 250 000 ljudi. Podpiši jo tudi ti.

Share This