Zdrava morja so ključna za prehransko varnost

Poletje se je poslovilo. Dopustov je konec, kar za nekatere pomeni, da se bodo na obale morja vrnili šele naslednje poletje. A tudi stran od morja, lahko vsi še zmeraj skrbimo za njega. Danes, 16.oktobra, obeležujemo svetovni dan hrane. Ob tem se spomnimo, da ima vsak izmed nas pomembno vlogo v prehranski verigi in naša trajnostna izbira ribiških proizvodov lahko pomeni spremembo na bolje.

Prazna morja ogrožajo prehransko varnost milijonov ljudi

Več kot 800 milijonov ljudi po svetu je odvisnih od rib in ribištva kot vir hrane in kot glavni vir dohodka. Hkrati pa je 33 % ribjih zalog prelovljenih, 60 % se jih lovi do zgornjih mej.[1] Prelov grozi več kot 90 % vrstam rib v Sredozemlju[2].

Istočasno pa več kot 3 milijardam ljudi po svetu ribe predstavljajo glavni vir proteinov,[3] močno prelovljena morja pa ogrožajo našo prehransko varnost. Več kot dve tretjini držav v razvoju iz Afrike, Azije, Latinske Amerike, sta odvisni od rib, kot glavni vir beljakovin. Zaradi podnebnih sprememb se oceani segrevajo, kar vodi do manjše produktivnosti oceanov, manj rib v teritorialnih vodah, kar ogroža tamkajšnje prebivalce in zmanjšujejo njihove možnosti da prehranijo sebe in družino.[4] ,

Jasno je, da ne moremo nadaljevati z netrajnostnim izčrpavanjem oceanov, če želimo še naprej uživati v morskih darovih- ne le hrani, ampak tudi službah, rekreaciji, turizmu, regulaciji podnebja, če naštejemo le nekatere.

Morje kot delodajalec

Ribištvo in akvakultura nudita zaposlitev okrog 60 milijonom ljudi. Mali priobalni ribolov je največji zaposlovalec na morju, saj je v njem zaposlenih več ljudi kot v industrijskem ribolovu, naftni in plinski industriji in turizmu skupaj. Zaslužen je za okrog polovico vsega svetovnega ulova in ima ključno vlogo pri oskrbi s hrano, še posebej tistih, ki živijo v revščini. A ribiči malega priobalnega ribolova so zaradi podnebnih spremembe zaskrbljeni za svoje družine in posel. Ribe se selijo v globlje in hladnejše vode, kar ribiče sili, da plujejo dlje od obale, v večjo nevarnost. Dodatno jih skrbijo vse pogostejši vremenski pojavi, ki jim velikokrat onemogočajo izplutje.[5]

Kriza biotske raznovrstnosti in podnebna kriza

Poleg podnebne krize se nahajamo še v krizi biotske raznovrstnosti, kar je potrdilo tudi zadnje WWF-ovo Poročilo o stanju planeta[6], ki je izšlo septembra. Ribolov ima velik vpliv na morsko biotsko pestrost. Kar ena izmed treh ribjih vrst je prelovljena. Negativen učinek ribolova je tudi neželeni prilov. Velikokrat se v mrežah znajdejo morski psi, ptice in želve. Nekatere izmed uporabljenih ribiških metod tudi uničujejo morske ekosisteme. Zaradi netrajnostnega ribolova zaznavamo upad v velikosti ribjih populacij, ribe so manjše velikosti, izginjajo lokalne in komercialno pomembne vrste, v morjih pa plavajo zavržene ribiške mreže v katere se zapletajo morske živali.

Vsi smo odvisni od morja in vsak lahko pomaga

Svetovna populacija narašča, narašča pa tudi konzumacija rib. Zato danes bolj kot kadarkoli potrebujemo zdrava morja in morske ekosisteme. Ne le države v razvoju, vsi smo odvisni od oceanov. Evropa je največji svetovni trg ribiških proizvodov. Kar 60 % rib in ribiških proizvodov uvozimo, od tega jih več kot polovica prihaja iz držav v razvoju. Predvsem zato je Evropa tista, ki lahko spodbudi spremembe na trgu. Vsak izmed nas; od ribičev, prodajalcev, predelovalcev, kupcev sestavlja prehransko verigo in vsak od nas lahko prispeva k trajnostnemu ribištvu, ki edino zagotavlja preživetje oceanov in nas.

Bodi sprememba. Od danes naprej izbiraj trajnostne ribiške proizvode in s svojimi dejanji pomagaj k zdravju oceanov. Naša dejanja so naša prihodnost. Več na: www.kateroribokupiti.si

Oglejte si še dva kratka filmčka, ki prikazujeta našo povezanost z morjem: