Temperatura narašča, morja so zakisana, vrste izumirajo, nevihte uničujejo ladje. V zadnjem znanstvenem monologu nas Peter Harl in Sandra Vlašić na dan Zemlje, ki ga obeležujemo danes, vodita v prihodnost, ki si je ne želimo
Podnebne spremembe imajo negativne vplive na svetovni ravni, njihovi učinki pa se ne občutijo le na kopnem, temveč tudi na morju. Mnogi vrste se v iskanju za hrano in boljšimi pogoji selijo, druge izginjajo. Dodatni pritisk na ribje staleže poleg prelova in uničevanja habitatov številne obalne skupnosti občutijo že danes. Manj rib pomeni manj hrane in manj prihodka za tiste, katerih življenje je odvisno od morja, vsaka sprememba pa ima daljnosežen vpliv na naravo, gospodarstvo in družbo v celoti.
Iz WWF-ovega poročila iz leta 2020 o vplivih podnebnih sprememb na mali priobalni ribolov v državah v razvoju izhaja, da so posledice podnebnih sprememb negativne za večino ribjih vrst, ki se lovijo v malem gospodarskem ribolovu, vključno z vrstami, ki so komercialno najbolj pomembne kot so sardele, sardoni in tuna. Spremembe bodo najbolj prizadele skupnosti, za kater je ribištvo glavni vir hrane in zaslužka, kot tudi vse države, ki uvažajo ribiške proizvode. Evropska unija je eden od največjih uvoznikov ribiških proizvodov, polovica pa jih prihaja iz držav v razvoju. Kaj to pomeni za globalno varnost preskrbe s hrano v svetu, ki bo zaradi rasti prebivalstva potreboval več morskih virov kod kadarkoli prej? Kaj pa če tisto, kar jemljemo danes za samoumevno, jutri ne bo več na voljo? O tem govori Recept za tuno, znanstveni monolog Sandre Vlašić.
Kako izbrati boljšo prihodnost?
Znanstveniki ocenjujejo, da bi trajnostno upravljanje ribištva, če bi se izvajalo na svetovni ravni, lahko povečalo biomaso rib v oceanih za 60 %, a samo, če se globalno rast temperature omeji na 1,5° C. Trajnostjo upravljanje vključuje tudi zmanjšanje zavržkov, povečanje povpraševanja za malimi in hitrorastočim vrstam rib in prehod na trajnostno akvakulturo.
»Alternative v prihodnosti so mogoče, na nas pa je, da uporabimo vsa razpoložljiva znanja in tehnologije, ki lahko omogočijo boljše upravljanje morij in oceanov, hkrati pa poskrbimo za močne, odporne in varne skupnosti,« je zaključil Danijel Kanski, iz morskega programa WWF Adrie.
Recept za tuno si poglejte tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=7bJF7edUmYA
Če ste zamudili predhodna monologa, ju najdete TUKAJ (Boris Cavazza) in TUKAJ (Tina Vrbnjak).
O AVTORJIH TEKSTA, GLASBE IN VIDEA
Sandra Vlašić je magistra znanosti o okolju in se že več kot 25 let poklicno ukvarja z razvojem v prid narave in družbe. Ko ne dela piše kratke zgodbe. Je soustanoviteljica zadruge TERRA Hub in Zelene energetske zadruge ZEZ.
Tim Žibrat je mladi slovenski komponist, aranžer, skladatelj. Med drugim je ustvaril glasbo tudi za slovenski film Preboj.
Boštjan Selinšek je mlad slovenski fotograf in snemalec, ki se navdušuje nad dokumentiranjem zgodb.
