Zakaj je trajnostna morska hrana dobra za okolje?

 

Trajnostno upravljanje z ribolovom, zaščitena morska območja in selektivna ribiška oprema imajo velik pozitiven učinek na morsko okolje in ljudi, ki so od njega odvisni.

Danijel Kanski

vodja morskega programa , WWF Adria

Vrste in njihovi življenjski prostori so ogroženi

Več stoletji so se širni oceani in morja smatrali kot neusahljiv vir rib in druge morske hrane. Danes vemo, da je več kot 31% ribjih zalog prelovljenih ali pa se jih lovi do maksimalnih mej (58%). [1] Več vrst, med njimi tudi modroplavuta pacifiška tuna, je na robu propada. [2] Uničujoče ribiške prakse lahko škodujejo habitatom, morskim ekosistemom, ribiškim skupnostim, produktivnosti in raznolikosti morskih vrst. Zaradi prelova in uničenja habitatov, si ribji stalež nima niti časa niti prostora obnoviti.

Prilov ubija

Prilov je nenamerni ulov ribjih vrst, katerih se ciljno oz. komercialno ne lovi. Običajno se prilova ne porabi za hrano in se ga zavrže. Ocenjujejo, da prilov predstavlja 40% svetovnega ulova. [4] Morske vrste, kot so kiti, delfini in želve ponavadi niso ciljno lovljene, ampak so velikokrat hudo poškodovane ali ubite kot prilov. Njihova smrt je popolnoma nepotrebna in predstavlja velik problem. Metode blaženja in izogibanja prilovu lahko drastično zmanjšajo ta negativen trend.

Neodgovorna akvakultura

Neodgovorna akvakultura ima številne negativne učinke na naravo in vrste. V nekaterih obalnih območjih npr. mangrovah (ki so velikokrat ključno drstitveno območje), so le te uničene ob izgradnji farm za gojenje morskih organizmov. Neodgovorna akvakultura vpliva tudi na prelov. Velik del prostoživečih ulovljenih rib se uporablja za hranjenje rib v ribogojnicah. Tovrstne prakse povečajo, namestjo zmanjšajo, pritisk na ribji stalež. Odgovorna akvakultura pomaga zmanjšati pritisk na ribji stalež in naravne habitate.

Zdrava morja in oceani prinašajo ljudem velike koristi

Rast človeške populacije, hiter razvoj obalnih predelov, slabo upravljanje z ribištvom, ritro rastoča akvakultura in slabo poznavanje gospodarskih vrednosti obalnih virov se kažejo v številnih težavah za morske ekosisteme in za ljudi, ki s od njih odvisni. [5] Ohranjeni morski habitati in zdrav ribji stalež so ključni za lokalne skupnosti in mali priobalni ribolov. Miljoni ljudi so odvisni od ribolova, saj za njih predstavlja vir hrane in prihodek. Prazna morja povzročajo prazne želodce in prazne žepe.

3 dejstva o morski hrani in okolju

dejstvo #1

  • 50% 50%

Vsaka druga riba, ki jo danes pojemo, prihaja iz ribogojnic. [6] Potrebne so hitre spremembe v akvakulturnem sektorju, predvsem prehod na odgovorne in trajnostne prakse upravljanja z ribogojnicami.

dejstvo #2

Ocenjujejo, da 300 000 kitov in delfinov letno umre, ker se zapletejo v ribiško orodje.[7]
Nujno je potrebno začeti s praksami trajnostnega ribolova in tako zmnjšati nevarnost, ki preti mnogim morskim vrstam.
Zdrava morja in obale, z nedotaknjenimi ekosistemi zagotavljajo močno platformo za uspešni turizem. Trajnostni ribolov prispeva k ohranjanjuu teh cenjenih morskih virov.

dejstvo #3

  • 90% 90%

WWF je pričel z edinstvenim projektom v katerem je v teku štirih let sodelovalo več kot 1300 ribičev, ki so namesto uporabe običajnih trnkov J oblike poskusno testirali krožne (cirkularne) trnke. Rezultati so bili navdušujoči. Prilov želv se je zmanjšal za 90%.[8]

Ok, ampak kaj lahko jaz naredim?

Več ljudi izbere in kupi trajnostno morsko hrano, toliko bolj bodo naša morja, jezera in reke zdrave. Revitalizirano in ohranjeno okolje koristi ljudem in planetu.

 

Danijel Kanski

vodja morskega programa , WWF Adria

[1] FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations). The State of World Fisheries and Aquaculture 2016. Rome. Page 5. http://www.fao.org/fishery/sofia/en
[2] International Committee for Tuna and Tuna-like Species in the Northern Pacific. Stock Assessment of Bluefin Tuna in the Pacific Ocean. http://isc.fra.go.jp/pdf/2014_Intercessional/Annex4_Pacific_Bluefin_Assmt_Report_2014-June1-Final-Posting.pdf
[3] Jennings, S. & Kaiser, M.J. (1998) The effects of fishing on marine ecosystems. Advances in Marine Biology, 34, 201–352.
[4] DAVIES RWD, et al. Defining and estimating global marine fisheries bycatch. Marine Policy (2009). http://wwf.panda.org/about_our_earth/blue_planet/publications/?160861/Defining-and-estimating-global-marine-fisheries-bycatch
[5] FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations). The State of World Fisheries and Aquaculture 2016. Rome. Page 91. http://www.fao.org/fishery/sofia/en
[6] Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO). The State of World Fisheries and Aquaculture 2014. Rome. Page III. http://www.fao.org/3/a-i3720e.pdf
[7] Russell Leaper and Susannah Calderan (2018) Review of methods used to reduce risks of cetaceans bycatch and entanglement CMS technical series pub N°38 http://d2ouvy59p0dg6k.cloudfront.net/downloads/cms_report_042918_web_pages.pdf
[8] WWF Article. Fishing Technology That’s Letting Turtles Off the Hook. Bycatch Initiative: Eastern Pacific Programme.
http://wwf.panda.org/who_we_are/wwf_offices/peru/?143981/Fishing-Technology-Thats-Letting-Turtles-Off-the-Hook