Zakaj je trajnostna morska hrana dobra za gospodarstvo?

Če bi bil ocean gospodarski subjekt, bi bil sedmo največje gospodarstvo na svetu. Trajnostna uporaba njegovih dragocenih virov je predpogoj, da ohranimo in ustvarimo odgovorne zaposlitve in posle v ribiškem sektorju.

Danijel Kanski

vodja ribiškega programa, WWf Adria

Dolgoročno razmišljanje se splača

Ribe in morska hrana sodijo med izdelke s katerimi se mednarodno največ trguje. .Ribištvo in akvakultura doprineseta k razvoju godpodarstva in višjemu standardu v državah. Ribiška industrija bo na dolgi rok dobičkonosna le, če se bo znebila strmenja h kratkoročnemu dobičku. .Trajnostni razvoj je obvezen in prinaša stabilno prihodnost za vse.

Trajnostno ne pomeni nujno manj

Trajnostni ribolov ne pomeni nujno lovljenja manj rib. Gre za lovljenje “prave ribe” v količinah, da se ribji stalež lahko ohranja, hkrati pa se pazi, da se ne ogrožajo druge vrste. Trajnostni ribolov vključuje tudi uporabo ribiške opreme in tehnike, katerih cilj ni ujeti vse, kar plava. Dolgoročno ohranjanje cenjenih morskih virov je osnova za gospodarski napredek.

Neizkoriščen potencial

Trajnostno upravljanje z ribjim staležem lahko občutno poveča dobiček. Strokovnjaki ocenjujejo, da je do danes za okrog 83 miljard USD dodatnega neizkoriščenega potenciala. [1] Boljše upravljanje pripomore k okrevanju ribjega staleža, kar se kaže v več in višji kvaliteti ulovljene ribe.

Boj proti ilegalnemu ribištvu

Ilegalni ribolovje šesti največji globalni kriminal, njegova vrednost je ocenjena na 36.4 milijard USD na leto. [2] Ilegalno ribištvo je velikokrat povezano s kršenjem človekovih pravic in grozljivimi delovnimi razmerami. [3]

Povpraševanje spodbuja spremembe

Poleg politike, so podjetniški sektor in kupci morske hrane tisti, ki odločajo o prihodnosti ribištva in akvakulture. Povečano povpraševanje po trajnostni morski hrani, poveča potrebo po več trajnostnih ribiških proizvodih in odgovorni akvakulturi. Z izbiro trajnostne morske hrane lahko tudi ti pomagaš nahraniti rastočo svetovno populacijo in izboljšati človekove pravice v ribiški industriji.

3 dejstva o morski hrani in gospodarstvu

dejstvo #1

The Gospodarska vrednost obalnega in morskega okolja se na letni ravni ocenjuje naUS$2.5 bilijona USD . [4]

dejstvo #2

1. ZDA, 2. Kitajska, 3. Japonska, 4. Nemčija, 5. Francija, 6. Velika Britanija, 7. Ocean, 8. Brazilija, 9. Italija, 10. Rusija, …

Če bi morja in oceani vnovčili svoje vire, bi njihova vrednost bila enaka sedmemu največjemu gospodarstvu na svetu . [4]

dejstvo #3

  • 23% 23%

EU je največji uzovnik morske hrane na svetu. 23 odstotkov rib, s katerimi se globalno trguje, je uvoženih v EU. [5] Polovica tega uvoza prihaja iz držav v razvoju ker predstavlja 61% svetovnega uvoza. [6]

Ok, but what can I do?

Evropska potreba po trajnostno ulovljeni tuni je na Filipinih omogočila boljši prihodek več kot 6000 ribičem, obenem pa je varovala ribji stalež. Izberi tuno trajnostnega porekla.

Joann Binondo

Programme Manager, WWF Filipini

[1] World Bank Group. 2015. The Sunken Billions Revisited. Progress and Challenges in Global Marine Fisheries. Page 2-3.
http://www.worldbank.org/content/dam/Worldbank/Topics/Environment/Sunken%20Billions%20Revisited-web-2.pdf
[2] Global Financial Integrity. 2017. Transnational Crime and the Developing World. http://www.gfintegrity.org/report/transnational-crime-and-the-developing-world/
[3] Chantavanich et al 2016. Under the shadow: Forced labour among sea fishers in Thailand. Marine Policy 68:1-7
[4] Hoegh-Guldberg, O. et al. 2015. Reviving the Ocean Economy: the case for action – 2015. WWF International, Gland, Switzerland. Geneva. Page 12.http://wwf.panda.org/wwf_news/?244770/Ocean-wealth-valued-at-US24-trillion-but-sinking-fast
[5] EUMOFA (European Market Observatory for Fisheries and Aquaculture Products). The EU Fish Market. 2014 Edition. Page 1.
http://www.eumofa.eu/documents/guest/Yearly%20Highlights/The%20EU%20fish%20market_EN.pdf
[6] Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO).www.fao.org/news/story/en/item/214442/icode