»Okrog 800 milijonov ljudi je odvisnih od ribištva. Evropa je največji uvoznik ribiških proizvodov na svetu, večina jih prihaja iz držav v razvoju. S politiko nabave lahko vplivamo na globalno ribištvo,« je povedal Danijel Kanski, strokovnjak za morska vprašanja pri WWF Adria. Slovenci pojemo nekoliko manj kot 11 kilogramov rib na prebivalca rib na letni ravni. Podatki kažejo, da bomo Slovenci svoje ribje zaloge »pojedli« do 15. februarja, potem bomo odvisni od uvoza. »Morje se je še pred leti smatralo kot neskončen vir rib in druge morske hrane. Danes je večina vrst prelovljenih oz. izlov dosega maksimalne vzdržne vrednosti. Morje ni kot gozd, rib ne vidimo in ne vem koliko jih je, ne moremo jih prešteti kot drevesa v gozdu,« je na prekomerni ribolov opozoril Kanski. Da je riba bila ulovljena/vzgojena na trajnostni način zagotavljata certifikata MSC in ASC, ki pa ne obstajata na področju Mediterana. Primeri certificirane ribe so vzgoja ASC vitkega soma v Vietnamu, ASC vzgoja lososa na Norveškem in Čilu, MSC bakalar v Atlantiku.
Moramo pa pozornost namenjati tudi izdelkom iz Mediterana in Jadrana, saj smo na ta prostor najbolj navezani. Kot je povedal Danijel Kanski iz WWF Adria, je v Mediteranu in Jadranu stanje ribjih zalog zelo slabo. Za več kot 90% ribjih zalog je stanje kritično. Kot glavna sporočila za izbiranje trajnostne ribe pri WWF Adria izpostavljajo: ne kupuj neodrasle(majhne ribe), izbiraj več vrst rib, beri deklaracijo (od kod riba prihaja in na kak način je bila ulovljena).
Da je zaradi neimetja certifikata, ki ga zaenkrat tudi teoretično ne more pridobit, včasih izločena iz določenih trgovin, je povedala tudi Irena Fonda iz ribogojnice Fonda, kjer si prizadevajo vzgojiti najboljšo ribo s poudarkom na trajnostnem vidiku ribogojstva. Njihova riba je tudi sledljiva, vsaka riba ima značko kdaj je bila ulovljena. »Smo prvi na svetu, ki imamo ime ribe na jedilniku-brancin Fonda. Država mora podpirati lokalne stvari,« je bila jasna Fonda.
Na dogodku je potekala živahna izmenjava mnenj, katero ribo je najbolje ponuditi slovenskemu potrošniku, v katero so se vključevali raziskovalci, predstavniki vladnih institucij in predstavniki zasebnega sektorja. Večina se je strinjala, da je potrebno še veliko dela na področju ozaveščanja in izobraževanja ljudi in ravno temu je namenjen projekt Fish Forward 2: ozaveščanju javnosti o globalnih okoljskih in socialnih posledicah , ki izhajajo iz porabe ribiških proizvodov. Z aktivno kampanjo projekta WWF Adria pričenja letos tudi v Sloveniji. Ob koncu je udeležence čakalo tudi trajnostno morsko kosilo, ki so ga pripravili mladi kuharji centra KULT316, na katerem so ponudili sardine, klapavice in brancina Fonda.
